DUHOVNE MISLI

...........


MATI MARIJA - NAJLEPŠA BOŽJA ZAMISEL



»Moja najlepša zamisel, pravi Bog, je moja Mati. Manjkala mi je Mati in ustvaril sem jo. Ustvaril sem si Mater, preden mi je ona podarila življenje. Tako je bilo bolj varno. Zdaj sem čisto res Človek kakor vsi ljudje …

          Moji Materi, pravi Bog, je ime Marija. Njena duša je brez vsakega madeža in polna milosti. Njeno telo je deviško in obdano s tako lučjo, da se je na zemlji nikoli nisem naveličal gledati, jo poslušati in občudovati. Moja Mati je lepa, tako lepa, da moje srce ob njej ni čutilo domotožja po nebeškem sijaju, ki sem ga bil zapustil…

          Moja Mati Marija je umrla, pravi Bog. Ko sem šel nazaj v nebesa, sem jo pogrešal, ona pa je pogrešala mene. Zdaj je prišla k meni, z dušo in telesom… Nisem mogel storiti drugače. Tako se je spodobilo in tako je bilo najbolj primerno… In navsezadnje, pravi Bog, sem to storil zaradi svojih bratov ljudi: da bi tudi oni imeli v nebesih Mater. Pravo Mater, eno izmed sebe, z dušo in telesom. Mojo Mater.

          Všeč mi je, pravi Bog, ko vidim, da ljudje moje darove cenijo. Že od nekdaj so kristjani slutili veliko skrivnost moje sinovske in bratske ljubezni …

          Zdaj naj se okoristijo z mojo Materjo, pravi Bog. V nebesih imajo Mater, ki jih spremlja z očmi, s svojimi telesnimi očmi. V nebesih imajo Mater, ki jih ljubi z vsem srcem, s svojim telesnim srcem...

          Če bi ljudje bili pametni, bi to izrabili, saj gotovo vedo, da njej ne morem ničesar odreči … Kaj hočete, moja Mati je. Tako sem hotel in ni mi žal.«

                                    iz knjige Molitve Michela Quoista





v  luči  božjega  razodetja



Sveti  duh  v  stiskah  Moli  v  nas       



Iz  Pisma Rimljanom (Rim 8, 22-27):

»Vemo, da celotno stvarstvo vse do zdaj skupno zdihuje in trpi porodne bolečine. Pa ne samo ono: tudi mi, ki imamo prvine Duha, tudi mi zdihujemo sami v sebi, ko željno pričakujemo posinovljenje, odrešenje svojega telesa. Odrešeni smo bili namreč v upanju; upanje, ki ga gledamo, pa ni več upanje – kdo bo namreč upal to, kar že vidi? Če pa upamo to, česar ne vidimo, pričakujemo to s potrpežljivostjo.

                              Prav tako tudi Duh prihaja na pomoč naši slabotnosti. Saj niti ne vemo, kako je treba za kaj moliti, toda sam Duh posreduje za nas z neizrekljivimi vzdihi. In on, ki preiskuje srca, ve, kaj je mišljenje Duha, saj Duh posreduje za svete, v skladu z Božjo voljo.«   



 Nekaj misli:

1. Noseči ženi pred porodom ni lahko: dobiva vedno močnejše in pogosteje popadke in upa, da se bo vse dobro izteklo. Njen otrok je na poti, a še ni rojen. Sam porod navadno spremljajo tudi bolečine. - Apostol Pavel z omembo mučnih trenutkov,  skozi katere mora žena pred porodom, ponazori kristjanovo stisko na tem svetu. Od sv. krsta naprej v sebi že imamo Božje življenje, vemo, da je Jezusov nauk resnica za življenje, a hkrati se srečujemo tudi s težavami in  preizkušnjami. Smo med »že« in »še ne«.

2.  Potrebna nam je potrpežljiva vztrajnost. Zaradi svoje vere v Boga morda v družini, službi, šoli ali družbi doživljamo nerazumevanje, posmeh, prezir, … Takrat pomislimo na Jezusov blagor v govoru na gori: »Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali, preganjali in vse húdo o vas lažnivo govorili. Veselite in radujte se, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko.« Poleg tega nam bo gotovo pomagala povezanost z ostalimi kristjani v skupnosti oziroma župniji. V slogi in povezanosti z enako mislečimi je naša moč za vztrajanje.

3. Zaveznik, na katerega lahko računamo, je še Sv. Duh.

On je po prepričanju sv. Pavla celo pobudnik molitve,  našega obračanja na Boga. Je to res? Kako naj vemo, da v nas res moli Sveti Duh?  Je res. Preseneča namreč, da se velika večina ljudi v preizkušnjah in stiskah bolj obrača na Boga kot v trenutkih sreče in zadovoljstva. Pričakovali bi, da jih bo trpljenje odvrnilo od zaupanja v Boga, a navadno se zgodi ravno nasprotno: ljudje smo ob preizkušnjah na splošno bolj odprti za duhovne stvari, več razmišljamo o smislu življenja, več se takrat moli…   Pomoči Svetega Duha v naših težavah včasih morda ne znamo razločiti, a učinki njegovega delovanja so očitni.





SVETNIKOVE  BESEDE



»Varujmo  dobrino  plemenite sorodnosti  z  Bogom«



Sv. Ciril Jeruzalemski (313-386) je škof v Jeruzalemu postal leta 350. Bil je odličen teolog, ohranjenih je 24 njegovih katehez (duhovnih razlag), zlasti o sv. krstu in evharistiji, s katerimi učinkovito zavrača arijanske zmote. Cerkev ga je zato imenovala za cerkvenega učitelja. Pri razlagi Janezovega evangelija posveti veliko pozornosti Jezusovi prispodobi  trte in njenih mladik:

                    »Gospod pravi o sebi, da je trta, da bi nam pokazal, zakaj naj bo naša ljubezen usmerjena vanj in kakšno korist imamo, če smo združeni z njim; tiste, ki so z njim zedinjeni, zraščeni  in najtesneje povezani, pa primerja mladikam. Ti so že deležni Božje narave, ko prejemajo Svetega Duha. Sveti Duh nas namreč  vceplja v Kristusa.

                              Ko se pridružimo trti, Kristusu, se z voljo trdno z njim povežemo, on pa ima zaradi te zveze do nas posebno ljubezen in odnos. S svobodno odločitvijo smo se po veri pridružili Kristusu in smo z njim v sorodu – prejeli smo čast Božjih posinovljencev…

                              Iz Kristusa in v Kristusu smo bili v Duhu prerojeni, da bi obrodili sad življenja, ne starega, ampak prenovljenega po  veri in ljubezni do Kristusa. Ostanimo  zraščeni z njim in se zvesto držimo svetih zapovedi, ki so nam dane. Varujmo dobrino plemenite sorodnosti z Bogom, to je, prizadevajmo si, da ne bi v ničemer žalostili Božjega Duha, ki v nas biva…

                              Kakor korenina trte svojo moč pošilja mladikam in s sokom napaja in hrani mladike, tako edinorojena Božja Beseda, s tem, ko daje Duha in vsakršno svetost tistim, ki so z njo zedinjeni po veri, vceplja svetim sorodnost svoje in Očetove božje narave. Hrani jih in jim daje rast v pobožnosti ter jih napaja z močjo, ki je potrebna za napredovanje v kreposti in vsakršni dobroti.« 
.............................................................................................