DUHOVNE MISLI

...........

KAJ STORITI, ČE OTROK NOČE K SV. MAŠI?

Junijska revija Božje okolje (3/2017) prinaša več člankov na temo otrokovega upiranja obisku nedeljske sv. maše. Pri tem ni mišljen le poletni čas, ko je, žal, obisk otrok pri sv. mašah, milo rečeno, »zelo, zelo slab«. Gre za bolj zahtevno, večplastno tematiko, ki zadeva naše veroučno (šolsko) leto. (Vedno bolj prazne so npr. tudi otroške klopi šmarske in javorske cerkve pri nedeljskih sv. mašah med veroučnim letom ).
            Nekaj možnih odgovorov staršem na vprašanje v naslovu te uvodne misli:
- Vzemite si čas in se pogovorite z otrokom o tem, kaj mu povzroča odpor in težave.
- Razložite odkrito in pošteno otroku, kaj vam pomeni Bog, Kristus, Cerkev in sv. maša.
- Brez zadrege se oglasite sami ali z upornim otrokom pri duhovniku / katehetu na pogovor.
- Sv. maša je v svojem jedru Jezusova in naša daritev in ne spada med zabavne in prijetne prireditve. Predpostavlja razmislek, sodelovanje z odgovori pri molitvah, čut za skrivnost…
- Pred otrokom se vzdržite (ne)utemeljenega kritiziranja napak duhovnika – povejte pa svoje kritično mnenje duhovniku osebno, na štiri oči.
- Aktivno se vi sami vključite v oblikovanje nedeljskih sv. maš kot bralci, pevci, krasilci cerkve, čistilci, drugi pomočniki … Pregovor pravi: Besede mičejo, zgledi vlečejo.
- Redno molite doma z otrokom in za otroka, za trdno vero in pravo ljubezen do Boga.         


V  LUČI  BOŽJEGA  RAZODETJA

OBZORJE  VEČNOSTI  NAM  DAJE  NOVIH  MOČI !       

Iz  knjige Razodetja  (Raz 21, 1-8a):
»Nato sem videl novo nebo in novo zemljo. Kajti prvo nebo in prva zemlja sta izginila in morja ni bilo več. Videl sem tudi sveto mesto, novi Jeruzalem, ko je prihajal z neba od Boga, pripravljen kakor nevesta, ki se je ozaljšala za svojega ženina.
                                    In zaslišal sem močen glas, ki je prišel od prestola in rekel: »Glej, prebivališče Boga med ljudmi! In prebival bo z njimi, oni bodo njegova ljudstva in Bog sam bo z njimi, njihov Bog.  In obrisal bo vse solze z njihovih oči in smrti ne bo več, pa tudi žalovanja, vpitja in bolečine ne bo več. Kajti prejšnje je minilo.«
                                    Tisti, ki je sedèl na prestolu, pa je rekel: »Glej, vse delam novo!« Rekel je tudi: »Zapiši, kajti te besede so zanesljive in resnične!« Nato mi je rekel: »Zgodile so se! Jaz sem Alfa in Omega, začetek in konec. Žejnemu bom dal zastonj od izvirka žive vode. Kdor bo zmagal, bo to podedoval in jaz bom njemu Bog, on pa meni sin. Toda strahopetci in neverniki, pokvarjenci in ubijalci, nečistniki in čarovniki, malikovalci in vsi lažnivci bodo dobili svoj delež v jezeru gorečega žvepla…«


SVETNIKOVE  BESEDE

Z MARIJINIM  SRCEM  SPREJMI  JEZUSA !       

Sv. Ludvik Grignion de Montfort (1673-1716), francoski duhovnik, potujoči pridigar in redovni ustanovitelj, je  zelo gojil in širil pobožnost do naše nebeške Matere Marije. Njegova knjiga Popolna podaritev samega sebe Kristusu po Mariji je mnogim kristjanom  dragocen učbenik za duhovno življenje.
                                    Med drugim sv. Ludvik pri sv. maši predlaga naslednjo vajo podaritve Kristusu po Devici Mariji:
                        »Pred svetim obhajilom:
1. Prikloni so globoko pred Bogom.
2. Odpovej se svojim sebičnim nagnjenjem in vsem svojim željam, pa čeprav ti jih samoljubje prikazuje v še tako lepi luči.
3. Obnovi svojo posvetitev z besedami: »Ves sem tvoj, ljubljena Gospa, in vse moje je tvoje.«
4. Prosi to dobro Mater, naj ti posodi svoje srce, da sprejmeš vanj njenega Sina, kakor ga je sprejemala ona. … Ona bo lepo sprejela svojega Sina, brez nevarnosti, da ga razžali ali celo izgubi…. Povej ji z vsem zaupanjem, da je tvoja popolna podaritev samega sebe njej bolj malo v korist njeni slavi, da pa ji hočeš s svetim obhajilom dati isti dar, ki ji ga je dal večni Oče in ki se ga bolj veseli kot katerekoli dobrine tega sveta…
                                    Po svetem obhajilu:
1. Po svetem obhajilu zapri oči in pelji, notranje zbran, Jezusa v Marijino srce. Podari ga njegovi Materi. Ona ga bo sprejela z vso ljubeznijo, mu dala častno mesto in ga ponižno molila. Ljubila ga  popolno in ga prisrčno objela ter mu v duhu in resnici izkazala čast še na druge načine, ki so nam v naši gosti duhovni temini neznani …
2. Lahko tudi sam,  skupaj z Marijo, prosiš Jezusa, naj pride po njegovi sveti Materi njegovo kraljestvo na zemljo. Prosiš ga lahko za Božjo modrost, za ljubezen, za odpuščanje svojih grehov ali za kakšno drugo milost, vendar vselej po Mariji in v Mariji. S pogledom nase reci: »Ne oziraj se, Gospod, na moje grehe, ampak naj tvoje oči vidijo v meni le Marijine kreposti in zasluženja… Moj Jezus, ti moraš rasti v moji duši, jaz pa se manjšati. Marija, ti moraš v meni rasti, a jaz postajati manjši, kakor sem bil do sedaj« …

3. Pomni, da bo Jezus tem bolj češčen, čim bolj pustiš, da deluje pri tvojem svetem obhajilu Marija. Marija bo več naredila za Jezusa in Jezus v Mariji, če  jima daš prednost, čim bolj jima prisluhneš v miru in molku, ne da bi sam skušal kaj posebnega  videti, okušati  ali  čutiti… «  (str. 139-142)





.............................................................................................