DUHOVNE MISLI

...........

»ZDAJ JE TISTI MILOSTNI ČAS«
                 (2Kor 6, 2b)

Na februarski seji župnijskega sveta smo oblikovali tri predloge za letošnjo skupno postno akcijo. Ti predlogi so naslednji:
1. Vsak dan zmolim eno desetko rožnega venca za našo domovino. (To bomo storili tudi pri vsaki sv. maši v postnem času.) – Vemo za številne nepravilnosti v naši družbi. Namesto da se doma jezimo na politike, sodnike in goljufe v naši državi, se raje obrnimo z molitvijo zanje na Boga, saj vemo, da jih On lahko notranje nagovori k bolj pravičnemu in poštenemu vedenju in ravnanju ali jih na svoj  način »odstrani« z mest in položajev, kjer delajo  škodo našemu narodu. Molitev, ki jo spremlja živa vera v Boga, ima po Jezusovih besedah veliko moč: »Prosite in boste prejeli… Kdor prosi, prejme.«
2. Odpovem se svoji najljubši hrani. – Kristjanovo odrekanje hrani ni v prvi vrsti  shujševalna kura (da bi imeli »izklesano telo«, kot se pogosto sliši), ampak vaja v obvladovanju samega sebe. Ne gre za stradanje, kot pri kakšni gladovni stavki, ampak omejitev določene hrane, navajanje na zmernost... Muko telesa, ki jo občutimo ob odrekanju hrani, darujemo Bogu za dobre namene ali  v  zadoščevanje za lastne grehe in napake.
3. Po svojih zmožnostih denarno pomagam revnim otrokom na misijonu v Etiopiji. Označen nabiralnik za darove v ta namen bo stal pri nedeljskih sv. mašah v župnijski cerkvi pri izhodu ves postni čas. Opravljeno dobro delo pomoči osrečuje oba: tistega, ki  dar  daje, in tistega, ki ga prejema.


v  luči  božjega  razodetja


nE  maščuj  se!

Iz  Sirahove knjige (Sir 28, 1-10a.12):
»Kdor se maščuje, bo izkusil Gospodovo maščevanje,
ki si bo skrbno zapomnil njegove grehe.
            Odpusti krivico svojemu bližnjemu, tako bodo tudi
tebi na tvojo prošnjo odpuščeni tvoji grehi.
Kako bo človek, ki kuha jezo zoper drugega človeka,
pri Gospodu iskal ozdravljenja?
Kako bo človek, ki do sebi enakega nima usmiljenja,
za svoje grehe prosil odpuščanja?
Če človek, ki je le bitje iz mesa, še in še kuha jezo,
kdo bo dosegel odpuščanje njegovih grehov?
            Pomisli na poslednje reči in nehaj sovražiti,
na trohnobo in smrt in se drži zapovedi.
Pomisli na zapovedi in se ne srdi na bližnjega,
na zavezo Najvišjega, pa nič ne maraj za pogrešek.
            Izogiblji se prepiru, pa boš manj grešil;
togoten človek bo namreč razvnel prepir,
grešnik bo med prijatelje zasejal razdor
in med mirne ljudi vrgel sovraštvo.
            Kakršna so drva, tako zagori ogenj,
kakršna je trdovratnost prepira, tako zagori…
Če pihneš v iskro, bo zažarela, če nanjo pljuneš,
bo ugasnila, oboje pa prihaja iz tvojih ust.«


SVETNIKOVE  BESEDE


bodimo  ponosni  na  kristusov  Križ !

Sv. Ciril Jeruzalemski (313-386), škof in patriarh v Aleksandriji v Egiptu, ki mu je Cerkev dala naslov cerkvenega učitelja, je znan po svojih 24 velikih katehezah (razlagah) krščanskega nauka, zlasti  učenja Cerkve  o zakramentih. Zaradi zvestobe nauku Cerkve je dobrih 15 let preživel v izgnanstvu.
            V svoji 13. katehezi pravi: »Brez dvoma je vse Jezusovo ravnanje za vesoljno Cerkev vir slave, vrhunec slave pa je križ. Zato je apostol Pavel zapisal: 'Ne bom se hvalil, razen s križem našega Gospoda Jezusa Kristusa'. Ko je sleporojeni dobil dar vida v kopeli Siloa, je bil to gotovo velik čudež. Toda kaj je to v primerjavi z darom vida, vrnjenim (duhovno) slepim z vsega sveta? Lazar je bil obujen v življenje, ko je bil že štiri dni v grobu – vsekakor čudovita (Jezusova) zmaga nad naravo. Toda bil je edini, ki mu je bilo tako vrnjeno življenje. Kaj pa rečemo o obujenju vsega človeškega rodu, mrtvega zaradi grehov? V puščavi je Jezus  iz petih hlebov kruha  pripravil zadosti hrane za pet tisoč ljudi. A kaj je to, če pomislimo, da je vse človeštvo umiralo od lakote, ko ni poznalo Boga, pa ga je Kristus nasitil? Pravi čudež je bil, ko je Jezus rešil ženo, ki je bila že osemnajst let obsedena od hudega duha. Toda kaj je to v primerjavi  s tem, da smo bili (po Kristusovem križu)  rešeni mi vsi, obremenjeni s toliki verigami grehov?
            Križ je s svojo lučjo razsvetlil vse, ki so bili slepi v svoji nevednosti, osvobodil je vse, ki so bili zvezani s tiranijo greha, in rešil vesoljni svet.
            Nikar se torej ne sramujmo Odrešenikovega križa, marveč bodimo raje ponosni nanj!  Beseda o križu je Judom sicer v spotiko, poganom se zdi neumna, nam pa je v zveličanje…. Nam, ki smo na poti zveličanja, je Božja moč. Na križu ni umiral navaden človek, temveč Božji Sin, Bog ki je postal človek….
Naj ti ne bo (Kristusov) križ v veselje samo v  mirnih časih. Tudi v času preganjanj  (in stisk, dodano) ohrani isto vero, da ne boš Jezusov prijatelj v miru in njegov sovražnik v vojni. Sedaj prejemaš odpuščanje za grehe, tvoj Kralj ti v obilju poklanja duhovne darove in milosti. Ko pa bo izbruhnila vojna, pojdi pogumno v boj za svojega Kralja. Jezus je bil križan zate, čeprav ni nič zagrešil; ti pa naj ne bi bil križan zanj, ki je bolj zaradi tebe pribit na križ? Milosti ne daješ  ti – saj si jo prej prejel. Milost ti le vračaš in s tem odplačuješ dolg Njemu, ki je bil zate križan na Golgoti.«



.





.............................................................................................