»Bog te ima rad!«


»Kaj jih je najbolj nagovorilo?« sem se spraševal, preden sem šel brat pričevanja dolgoletnih članov in članic neokatehu-menskih skupnosti v Sloveniji – objavljena so bila v tedniku Družina z datumom 7. oktober 2018. Največkrat je, glede na zapise, bilo to spoznanje: »Bog me  ljubi takega, kakršen kot sem.« Priznam, da sem pričakoval drugačne odgovore.
          V resnici gre za glavno stvar našega življenja: vsi si želimo, da bi bili ljubljeni: otroci, mladi, odrasli, ostareli, bolni... To je naša osnovna potreba. Ko enkrat začutimo, da nas nekdo sprejema takšne, kot smo, se mu kot osebe odpremo – in življenje postane lepo. Domača družina je tisto okolje, kjer v največji meri dobimo izkušnjo, da nas ima nekdo rad.
          Izkušnjo velikodušne Božje ljubezni do nas naj bi dobili tudi v Cerkvi, med vernimi ljudmi. Besedi Bog in ljubezen sta zelo pogosti v Jezusovem evangeliju in v pridigah duhovnikov. Hkrati naša krščanska občestva temeljijo na uresničevanju glavne Jezusove zapovedi: »Ljubite se med seboj, kakor sem vas jaz ljubil.« Kaj je potrpežljivost z drugimi, odpuščanje napak drugim, molitev za bližnje, dobra dela, obiski, prijazni nasmeh drugega kot znak naklonjenosti, kot znak  ljubezni?
          Kljub temu, da je ljubezen na splošno vdelana v naše ravnanje, je potrebno večkrat neposredno povedati: »Bog te ima rad takšnega, kakršen si.« To dobro dene in ima blagodejen učinek na našo dušo. 
          Kateheze (verski nagovori), ki se bodo začele v šmarskem župnišču v torek, 5. februarja, so priložnost, da osvežimo zavest, da je tudi v našem času na delu Bog, da strnemo vrste in ljudem okrog nas bolj prepričljivo govorimo o Kristusu in njegovi ljubezni. 


Molitev k nadangelu Mihaelu

Sveti nadangel Mihael,
brani nas v boju,
bodi nam v pomoč zoper zlobnost
in zalezovanje hudobnega duha.
Ukroti naj ga vsemogočni Bog,
ponižno zato prosimo.
In ti, vodnik nebeške vojske,
satana in druge hudobne duhove,
ki hodijo po svetu v pogubo duš,
z Božjo pomočjo v pekel pahni.
Amen.