»Eno je potrebno« !

»Od velikonočne nedelje, 22. aprila (leta 1832) do prejšnje nedelje, 17. junija, sem krstil 107 kristjanov, med katerimi je bilo le malo otrok, večina pa odraslih in med njimi več starčkov, ki jim je Oče usmiljenja na robu groba izkazal zveličavno milost svetega krsta. Ker je bilo prav spreobračanje ljudi k veri v Boga edini nagib, da sem zapustil svojo domovino in vas in prišel v to pusto deželo, si lahko predstavljaš, moja preljuba Amalija, kakšno neskončno tolažbo in duhovno veselje uživam tukaj, ko vidim, kako lep uspeh daje Gospod žetve mojemu misijonu. Nikoli se ne bom mogel Bogu zahvaliti, ker mi je dal to milost, da sem prišel semkaj…. Če bi preostali čas svojega življenja ne mogel storiti nič več kot to, da te  spreobrnjene Indijance v veri ohranim in utrdim, mi je mnogo ljubše, da sem prišel semkaj, kot pa če bi ostal v svoji domovini«, je zapisal rodni sestri  v svojem 15. pismu dne 29. junija 1832 škof Friderik Baraga, misijonar med Indijanci v Severni Ameriki. 
          Baragova življenjska zgodba je rdeča nit letošnjega poletnega oratorija za otroke. Otrokom in mladim se ob misli na Indijance hitro sprošča domišljija: ni jih težko navdušiti za indijanske obleke, poslikave obraza, perjanice, šotore, pletenje las v kite, kurjenje ognja, igre, življenje v naravi... 
            Iz odlomka Baragovega pisma je lepo razvidno, da ga med Indijance ni gnal pustolovski duh ali turizem, ampak želja po pridobivanju duš za nebesa. Baragova gorečnost naj prevzame tudi vse nas. Tisto »eno«, ki »je potrebno«, je, da rastemo v veri v Boga in ljudem posredujemo Kristusovo veselo oznanilo.

Molitev k nadangelu Mihaelu

Sveti nadangel Mihael,
brani nas v boju,
bodi nam v pomoč zoper zlobnost
in zalezovanje hudobnega duha.
Ukroti naj ga vsemogočni Bog,
ponižno zato prosimo.
In ti, vodnik nebeške vojske,
satana in druge hudobne duhove,
ki hodijo po svetu v pogubo duš,
z Božjo pomočjo v pekel pahni.
Amen.