»Eno srce in ena duša« ? !

     Letošnji priročnik za delo župnijskega pastoralnega sveta ima naslov: Eno srce in ena duša. Vzet je iz 4. poglavja Apostolskih del, kjer sv. Luka pravi za prve kristjane: »Množica teh, ki so sprejeli vero, je imela kakor eno srce in eno dušo« (Apd, 4, 32). Ob gradivu, ki služi za izhodišče za pogovor na sejah, naj bi se bolj zavedali, da smo s sv. krstom poklicani živeti v skupnosti vernih, ki je župnija, da moramo delati za večjo medsebojno povezanost in pripadnost župniji, spoštovati različnost oseb in odkrivati notranje bogastvo vsakega od nas, prav tako upoštevati različnost nalog in služb, imeti pred očmi skupno dobro, iskati nove sodelavce in jih duhovno usmerjati, ter tudi, da bomo radi veselo oznanilo o Božji dobroti  posredovali ljudem našega časa.
     Po eni strani bi lahko rekli: »Nič novega, saj to že vemo; za edinost, povezanost in duhovno aktivnost  smo se zavzemali tudi do sedaj ...«
     Po drugi strani ugotavljamo, da imamo opravka z duhom časa, ki slabi naše krščanske skupnosti: da nekateri kristjani ne čutijo pripadnosti župniji; da se pojavljajo samorastniške skupine znotraj naših cerkvenih skupnosti; da so stiki med ljudmi hladni in neosebni; da večina živi plitvo, površno  duhovnost;…
     Zato torej pogovori na ravni župnijskega sveta in znotraj drugih skupin na temo »eno srce in ena duša« lahko pripomorejo k temu, da se zavemo dejanskega stanja, da se odpremo Svetemu Duhu in njegovim navdihom ter z Njegovo pomočjo naredimo kaj za boljšo medsebojno povezanost in učinkovito pričevanje.